PREDSTAVLJAMO VAM…

Sebastijana Lazarja sem prvič srečal pred leti kot fantiča, ki je metal na koš igrišča OŠ Angela Besednjaka. Malo sva igrala »džoko« ena na ena. Od takrat je zrastel skoraj za dve glavi in zelo napredoval v igranju košarke. Ob prihodu na Prometno šolo je bil malo neresen glede izpolnjevanja šolskih obveznosti. Večkrat sem ga nagovarjal, da je dober športnik = dober človek = dober dijak. Zelo me veseli, da je dozorel in da to vedno bolj razume in uresničuje. Po enem treningu šolske ekipe, mi je dejal, da ima takoj po treningu inštrukcije iz matematike in dodal, da je bolje takoj in sproti poskrbeti za šolo, kakor pa šele na koncu šolskega leta.

Sebastijan igra košarko za šolsko ekipo Prometne šole in njegovi soigralci v šolski ekipi pravijo: »Če ni Sebastijana, je brez veze, da gremo igrat.« Z igralci v šolski ekipi se dobro razume in rad druži.

Sledi par vprašanj in odgovorov, ki sem mu jih postavil pred njegovimi sošolci iz 2. d.

Kako dolgo že treniraš?
»Devet let.«

Slišal sem, da ste bili z ekipo Primorac Branik letos mladinski državni prvaki. Ali bi lahko kaj povedal o tem?
»Celo sezono smo garali in smo si to fejst želeli. Imeli smo zelo dobro ekipo. Zasluženo smo bili državni mladinski prvaki.«

Ali igraš tudi za državno kadetsko reprezentanco?
»Najprej so me poklicali v reprezentanco in sem to sprejel, ker pa  v reprezentanci niso najboljši pogoji, sem odstopil.«

Povej nam kaj o svojem treningu, koliko treniraš?
»Treniram pet krat na teden po dve uri v klubu, dodatno še sam za kondicijo in včasih fitnes.«

Sebastijanu želim, da si bo še naprej prizadeval biti dober športnik, dijak in človek.

Zlatko Šehovič

Seba stoji na sredini
– fotografija pove več kot besede