TUDI TO SMO MI…

24. 9. 2009 smo se ob 7. 15 zbrali pred vhodom v mariborsko bolnišnico. Po nekaj minutnem klepetanju smo končno zbrali pogum in stopili do okenca, kjer smo dali potrebne podatke in osebno izkaznico. Dobili smo nekaj listov, ki smo jih morali izpolniti, nato pa smo šli do sobe, kjer smo si sami z aparatom izmerili krvni tlak. S potrdilom smo stopili do medicinske sestre in nastavili prst, da nam je vzela kri in ugotovila krvno skupino. Potem smo šli do zdravnice, da nas je pregledala. Ko smo vse to opravili, smo z veliko nestrpnostjo čakali pred vrati, kjer so jemali kri.

Bilo nas je strah, zato so bile sestre potrpežljive in so nam razložile nekaj stvari. Ko smo prišli na vrsto, smo se z še večjim strahom usedli na stol in medicinska sestra nam je vzela kri.

Na koncu vsega smo bili veseli, da smo darovali kri in s tem mogoče komu rešili življenje. Mogoče pa bomo tudi mi nekoč tisti, ki bomo potrebovali kri. Preden smo odšli, smo dobili še pohvalo Rdečega križa, ker smo prvič darovali kri, in malico, ki se nam je po tako napornem jutru prav prilegla.

                                                                                              Dijaki 4. letnika