Vsak po svoje hitimo skozi čas in puščamo sledi …

Svetovalni delavki sva na začetku šolskega leta med dijaki prvih letnikov izvedli delavnico »Učim se učiti«. Z vprašalniki sva želeli izvedeti, kako dijaki prvih letnikov doživljajo srednjo šolo v primerjavi z osnovno šolo, kakšne so njihove učne navade in zakaj so se odločili za vpis na Srednjo prometno šolo. Delavnico sva izvedli v dveh delih.

1. vprašalnik delavnice »Učim se učiti«

V 1. delu delavnice »Učim se učiti« smo želeli izvedeti, kateri so bili tisti motivacijski dejavniki, ki so vplivali na odločitev dijakov, da se vpišejo na Srednjo prometno šolo. Prav tako smo želeli izvedeti, kako dijaki doživljajo učne vsebine izobraževalnega programa in kakšna so bila pričakovanja sedanjih dijakov 1. letnika o vsebinah pred vpisom.

Na učne vsebine imajo dijaki različne poglede:

-  Učne vsebine so skladne z njihovimi predstavami.

-  Učne vsebine niso skladne s predstavami, pri čemer prihaja do neskladja glede količine praktičnega izobraževanja (dijaki so predpostavljali, da bodo imeli več stika s praktičnim usposabljanjem) in do nejasnih vsebin nekaterih predmetov glede na sam naziv šole (izstopa predmet poznavanje blaga), a v programu najdejo dovolj motivov za uspešno izobraževanje.

Dijaki so se na Srednjo prometno šolo vpisali iz različnih razlogov:

- Želja po pridobivanju znanj, ki so vezana na promet.

- Želje po zaposlitvi v institucijah vojske in policije.

- Preusmeritve iz drugih srednjih šol.

Večina dijakov se uči več kot v osnovni šoli, največ dijakov pa se uči 2-krat na teden.

2. vprašalnik delavnice »Učim se učiti«

Vprašanja, ki sva jih zastavljali dijakom v drugem vprašalniku, so bila zastavljena tako, da so vodila dijake v razmišljanje o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za to, da je njihovo učenje kvalitetno in učinkovito. Vprašanja so bila razdeljena na 6 sklopov, v katerih sva dijake spraševali:

<!--[if !supportLists]-->-          <!--[endif]-->o tem, kakšno mora biti okolje, v katerem se učijo;

<!--[if !supportLists]-->-          <!--[endif]-->kakšen je njihov osebni odnos do znanja;

<!--[if !supportLists]-->-          <!--[endif]-->ali jim odgovarja skupinski ali individualni način učenja;

<!--[if !supportLists]-->-          <!--[endif]-->o tem, kateri čut je dominanten za sprejem učne snovi;

<!--[if !supportLists]-->-          <!--[endif]-->kako med miselnim procesom (učenjem) deluje njihov organizem;

<!--[if !supportLists]-->-          <!--[endif]-->ali bi v svojem učnem stilu kaj spremenili.

Razloge, zaradi katerih so se dijaki odločili, da nadaljujejo s šolanjem na srednji šoli, bi lahko opisali kot:

- željo po dobri prihodnosti, saj srednješolska izobrazba dijakom največkrat pomeni odpiranje trga delovne sile;

- izpolnitev življenjskega cilja;

- željo po uspehu;

- željo po samostojnosti, ki jim jo bo zagotovila srednješolka izobrazba;

- željo po osvajanju učnih vsebin.

Na vprašanje o prevladujočem učnem stilu smo dobili naslednje odgovore:

a. 59 dijakov prepoznava posamezni učni stil kot dominantni:

- 40 dijakov prepoznava vizualni učni stil kot dominanten;

- 6 dijakov prepoznava slušni stil kot dominanten in

- 13 dijakov prepoznava kot dominantni učni stil kinestetični stil.

b. 80 dijakov prepoznava kombinacijo učnih stilov:

- 31 dijakov prepoznava kombinacijo vizualnega in kinestetičnega učnega stila;

- 40 dijakov prepoznava kombinacijo vizualnega in slušnega učnega stila;

- 9 dijakov prepoznava kombinacijo slušnega in kinestetičnega učnega stila.

Na vprašanje o najprimernejšem času za učenje je odgovorilo 124 dijakov, medtem ko 15 dijakov na vprašanje ni odgovorilo:

-  jutro je najbolj primeren čas za učenje za 22 dijakov;

- za 43 dijakov je najbolj primeren čas za učenje popoldan;

- 15 dijakov se najraje uči zvečer;

- zjutraj in popoldan se najraje uči 17 dijakov;

- popoldan in zvečer se najraje uči 15 dijakov;

- zjutraj in zvečer se najraje uči 12 dijakov.

Z zadnjim, šestim, sklopom vprašanj smo želeli dijake spodbuditi k razmišljanju o tem, ali njihov način učenja morda potrebuje spremembe. Na vprašanje, ali bi spremenili svoj način učenja, je odgovorilo 137 dijakov. 2 dijaka na vprašanje nista odgovorila. 119 dijakov svojega načina učenja ne bi spremenilo, 18 dijakov pa bi v svoj način učenja uvedli spremembe. Na vprašanje, kaj bi v svojem načinu učenja spreminjali, so dijaki odgovarjali različno:

- Dijaki bi spremembe uvajali na kvantitativni ravni, kar pomeni, da bi v učenje vložili več časa.

- Dijaki bi spremembe  uvajali na kvalitativni ravni: sprotno učenje, vztrajnost pri učenju in kvalitetno utrjevanje naučene snovi.

- Dijaki sicer menijo, da bi morali uvesti spremembe v njihov način učenja, vendar ne vedo, kakšne spremembe so potrebne.

Estera Jurša, uni. dipl. soc. ped.